NAČRT UPRAVLJANJA

Direktiva o habitatih navaja »ohranitvene ukrepe, ki po potrebi vključujejo ustrezne načrte upravljanja, pripravljene posebej za ta območja ali zajete v drugih razvojnih načrtih«, kar pomeni, da priporoča načrt upravljanja, kot instrument v primerih, ko ni mogoče ali ni primerno učinkovito uskladiti že obstoječa sredstva upravljanja.

Načrt upravljanja je instrument za okoljsko načrtovanje, s katerim se uskladijo občinski urbanistični instrumenti. Izdelava načrta zahteva neposredno sodelovanje pokrajinskih in občinskih uprav ter krajevnih skupnosti (to so vsi zainteresirani subjekti: združenja, odbori, posamezni občani...).

Cilji za območje in načini postopanja za njihovo doseganje morajo biti jasno prikazani v načrtu. Dokument mora predlagati realistično izvedljive aktivnosti in mora biti lahko dostopen za branje in posvetovanje.

Načrt upravljanja ni nikoli »končni proizvod«. Instrument se stalno razvija in odziva na znanstveni napredek, preverja učinkovitost predvidenih aktivnosti in se prilagaja novim zahtevam v stalnem iskanju novih rešitev. Strategija upravljanja se prilagaja: pretekle izkušnje predstavljajo nepretrgano zaledje za zdajšnje upravljanje, z namenom, da se bodo v prihodnosti načini upravljanja še izboljšali.

Območje Krasa je izredno bogato glede na biotsko raznovrstnost in obenem zelo zapleteno zaradi rabe ozemlja, tako da je nujno potrebno izdelati načrt upravljanja, ki lahko uravnovesi ohranjevanje in razvoj.

Načrt upravljanja sestavljajo različni deli:

1. Splošni okvir. Za pravilno upravljanje in varstvo je potrebno poznanje. Splošni okvir zbira in ureja obstoječe informacije o geoloških značilnostih, rastlinstvu, živalstvu, družbeno-ekonomskem kontekstu, obstoječih instrumentih za načrtovanje itd. V tem sklopu se ocenijo ekološke zahteve habitatnih tipov in rastlinskih in živalskih vrst za opredelitev najbolj ustreznih aktivnosti upravljanja.

2. Cilji in strategija načrta upravljanja. Splošni in specifični cilji izhajajo iz analize ekoloških zahtev habitatnih tipov in rastlinskih in živalskih vrst z namenom zagotavljanja njihovega ohranjevanja. Načrt upravljanja se deli na tematske naloge in opredeljuje prednostne sklope posega, v katere je potrebno usmeriti ukrepe za upravljanje in zadevne vire.

3. Ukrepi za upravljanje vsebujejo tehnične liste in strnjene opise ukrepov, predvidenih v načrtu upravljanja. Ukrepi so razdeljeni na pet kategorij: AP aktivni posegi, PR pravila, PN prispevki in nadomestila, SR spremljanje in raziskava, UP učni programi.