ŽIVALSTVO

Kras je bogat s habitatnimi tipi, to se odraža tudi v visoki stopnji biološke raznovrstnosti živalstva, saj so poleg populacij, značilnih za zemeljske ekosisteme (gozdovi, gmajne, skalne tvorbe itd.), prisotni tudi ekosistemi, vezani na podzemno okolje (jame in votline) in sladko vodo. Navedeni pogoj je še bolj poudarjen na območjih s površinsko vodo, pomembno življenjsko dobrino, ki je na kraškem ozemlju prav tako redek pojav.
Živalske populacije beležijo vrste, ki prihajajo iz med seboj zelo različnih živalskih regij, saj to območje predstavlja naravni most med Vzhodno Evropo in Apeninskim polotokom. Ni čudno, torej, da se otoki balkanskih vrst, kot na primer kuščarica Algiroides nigropunctatus ali žagarica Saga pedo prekrivajo z drugimi, dosti bolj razširjenimi vrstami, kot je zelena krastača, prisotna tako v Srednji in Vzhodni Evropi kot v Sredozemlju.
Poleg navedenih, so prisotne tudi vrste posebnega naturalističnega pomena, kot črnostrel (Telescopus fallax), primorski koščak (Austropotamobius pallipes f.), ki živi izključno v vodotoku Glinščici in številne vrste netopirjev, ki se zatekajo v jame, razvaline in tudi drevesne luknje in zaradi tega narekujejo zelo strogo varovanje.
Na Krasu najdejo ugoden habitat za svoje ekološke potrebe tudi druge živali, ki jih zasledimo z večjo težavo zaradi svoje plahosti, med temi sta zlati ali navadni šakal (Canis aureus) in divja mačka (Felis silvestris s.). Podobno bi se lahko dogajalo z medvedom (Ursus arctos), ki se pa zaradi precejšnjega človekovega vpliva in pretrgane urbanizacije redkeje spušča na obravnavano ozemlje.

Fotografije